Te dni je veliko govora o vitaminu D. Če že leta poznamo pozitivne posledice vnosa vitamina D na naše zdravje, pa se najnovejše raziskave osredotočajo na zelo aktualno tematiko: njegov vpliv na virus SARS CoV-2.

Kakšno vezo pa ima D vitamin z virusom?

Irska študija je dokazala, da imajo prebivalci tipično osončenih držav, kot so Španija in S Italija, nižje koncentracije vitamina D kljub veliki izpostavljenosti soncu. Prav tu imajo največ okužb in smrtnih primerov zaradi COVID-19.

Prebivalci Norveške, Finske in Švedske, imajo višje koncentracije vitamina D kljub manjši izpostavljenosti soncu, ker je dopolnjevanje prehrane in njeno bogatenje z vitaminom D pogostejše. Prebivalci  teh nordijskih držav imajo manj okužb s COVID-19 in stopnja smrtnosti je nižja.

Če izvzamemo COVID-19…

Kakšne pa so še ostale koristi vitamina D?

  • izboljša imunski sistem
  • pripomore k hitrejši izgubi telesne teže
  • zmanjša pojavnost rakavih bolezni (dojka, črevesje)
  • zmanjšuje razvoj sladkorne bolezni tipa 1, multiple skleroze
  • sodeluje pri mineralizaciji kosti
  • vpliva na prenos hormonsko občutljivih genov, s čimer se uravnava tvorba številnih beljakovin
  • povečuje delovanje in ohranjanje mišičnih vlaken
  • zmanjša pojavnost padcev in zlomov

Koliko ga potrebujemo?


• Nosečnice 400-800 IE
• Otroci do 1. leta 400 IE
• Otroci od 1. leta naprej 600 IE
• Starejši in bolniki z osteoporozo 1000 IE (5 kapljic vitamina D)

Kdo je najbolj izpostavljen pomanjkanju vitamina D?

Pomanjkanju vitamina D so najbolj izpostavljeni dojenčki in otroci, zato se pri njih priporoča dodajanje vitamina D.

Pomanjkanje vitamina D pri otrocih predstavlja tveganje za nastanek rahitisa, zato se vsaj v prvem letu življenja priporoča dodajanje 10 μg vitamina D dnevno. To predstavlja 400 IE vitamina D dnevno.

Prav tako ogrožena skupina so starejši odrasli, ki se zadržujejo predvsem v zaprtih prostorih in se izogibajo sončnim žarkom, zlasti prebivalci domov za starejše osebe.

Kje se nahaja in kako učinkovito se absorbira?

Vitamin D se v zadostni meri biosintetizira v človeški koži, če je le-ta izpostavljena sončni svetlobi. Dnevne potrebe med pomladjo in jesenjo pokrijemo že s 15-minutno zmerno izpostavljenostjo soncu.

Jeseni in pozimi biosinteza vitamina D v koži ni dovolj učinkovita, zato je potreben zadosten vnos s hrano. Po najnovejših priporočilih v popolni odsotnosti biosinteze človeško telo dnevno potrebuje 20 µg vitamina D, kar predstavlja 800 IE ali 4 kapljice Plivit D dnevno.

V katerih živilih najdemo vitamin D?

Najbogatejši prehranski viri vitamina D so živila živalskega izvora: ribje olje, ribe, jajca, mlečni izdelki in živila obogatena z D vitaminom.

Vitamin D zaužijmo skupaj z mastno hrano, na primer z nekaj kapljicami oljčnega olja ali v jogurtu. S tem bo absorpcija boljša.

Avtorica: Maruša Dovnik Augustinčič

Deli ta članek

Share on facebook
Share on google
Share on twitter
Share on linkedin
Share on pinterest
Share on print
Share on email