Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka.
V zadnjem času je veliko nosečnic, ki se prehranjujejo drugače. Ogromno je nosečnic vegetarijank, ki so, razen redkih izjem, slabo seznanjene s prehranskimi potrebami v nosečnosti.
Spodnji prispevek je namenjen predstavitvi kritičnih hranil v prehrani nosečnice vegetarijanke.

Na kaj mora biti nosečnica vegetarijanka še posebej pozorna?
Beljakovine

Pri vegetarijanski prehrani nosečnic je vnos beljakovin navadno zadosten, pri veganski pa je lahko že prenizek. Kakovost beljakovin odraža vsebnost in relativni delež nepogrešljivih aminokislin, ki je nižji pri rastlinskih beljakovinah.
Priporočen vnos beljakovin pri vegetarijanski prehrani, ki temelji na žitih in stročnicah, naj bi bil za 30 % višji kot pri običajni mešani prehrani.
Maščobe
Potrebe po maščobah se v času nosečnosti in dojenja ne povečajo. Prispevajo naj do 30 % dnevnega vnosa energije (okoli 76 g na dan). Bistvenega pomena je ustrezna sestava maščob. Prevladujejo naj rastlinska olja.
Vegetarijanci zaužijejo veliko maščobnih kislin omega-6, a premalo omega-3.Za ugodnejše razmerje med omega-6/omega-3 se vegetarijancem priporoča uživanje mikroalg, lanenega olja, orehov, orehovega olja, repičnega olja, drugih vrst semen, avokada, itd.

Železo
Potreba po železu se poveča v času nosečnosti, zlasti v zadnji tretjini. Anemija je pogost pojav pri nosečnicah, ne glede na to, ali so vegetarijanke ali ne.
Zadostno količino železa je težko zagotoviti s hrano, še posebej pri vegetarijanskih nosečnicah.Dober vir železa so polnozrnata živila, stročnice, zelena listnata zelenjava, oreščki, suho sadje in žita, obogatena z železom. Absorpcija železa se poveča ob istočasnem zaužitju živil, ki so bogata z vitaminom C (sveže sadje, zelenjava, začimbe, krompir).
Lahko pa uporabimo tudi prehranska dopolnila, ki vsebujejo železo, pri čemer je potrebna previdnost, saj lahko prevelika koncentracija železa moti absorpcijo drugih mineralov. Uživanje pravih čajev, kave, kakava in podobnih napitkov znižuje absorpcijo železa.
Kalcij
Kalcij je potreben za razvoj plodovih kosti. Pri lakto-vegetarijancih je vnos kalcija enak ali višji kot pri vsejedih, pri veganih pa je pogosto prenizek.

Zelena zelenjava z nizko vsebnostjo oksalatov (brokoli, ohrovt, kitajsko zelje) je dober vir kalcija, medtem, ko ima kalcij iz suhih oreščkov, stročnic in špinače nizko biološko razpoložljivost.

Vitamin A

Vegetarijanci, še posebej vegani, uživajo malo ali nič živil živalskega izvora, ki je edini vir vitamina A, zato lahko bodoče mamice zelo hitro utrpijo pomanjkanje le-tega. Priporoča se vključevanje zelene in rumeno-oranžne zelenjave ter sadja v prehrano, saj vsebuje visoke vrednosti beta – karotena, ki je predstopnja vitamina A.
Čeprav se potrebe lahko med nosečnostjo povečajo, lahko preveč vitamina A povzroči nepravilnosti v razvoju ploda, zato je potrebna previdnost pri jemanju vitaminskih dodatkov.
Folna kislina (Vitamin B9)

Potrebe po folatih se povečajo v času pred in med nosečnostjo. Vegetarijanci navadno zaužijejo dovolj folne kisline, ki je v zeleni listnati zelenjavi, paradižniku, sadju, arašidih, kvasu, krompirju, polnozrnatemu kruhu ter nekaterih sirih in jajcih.

Vitamin B12

Nosečnice, ki se že dlje časa prehranjujejo na vegetarijanski način imajo povečano tveganje za pomanjkanje vitamina B12. Predvsem pa je to tveganje ogromno pri bolj restriktivnih oblikah prehrane, če nosečnice ne uživajo vitamina B12 v obliki prehranskih dodatkov.
Zanesljivi viri vitamina B12 so živila živalskega izvora: mleko in mlečni izdelki, jajca, meso ter ribe. Mleko in mlečni izdelki vsebujejo manj vitamina B12 kot jajca, meso in ribe, a je njegova biološka razpoložljivost višja.
Vitamin D

Vitamin D je v maščobah topen vitamin, ki ima veliko pomembnih vlog, med drugim uravnava presnovo kalcija in fosfatov. Vitamin D izboljša njihovo absorpcijo iz hrane in ima ključno vlogo pri vgrajevanju kalcija v kosti in zobe.
Tako živila živalskega izvora kot rastlinskega izvora sama po sebi vsebujejo relativno nizke koncentracije vitamina D, zato se ga dodaja določenim živilom (mleku, žitaricam za zajtrk, rastlinskim napitkom) oz. se svetuje uživanje prehranskih dopolnil.
Vitamin D lahko nastaja tudi pod vplivom sončnih žarkov, ampak le od marca do oktobra med 10 in 16. uro.

Cink
Nosečnicam, ki s prehrano ne zaužijejo dovolj cinka, ki kadijo, pijejo alkohol, uživajo droge, in nosečnicam, ki nosijo več plodov, se svetuje uživanje cinka v obliki prehranskih dopolnil.
Jod 
Pri veganih, ki ne uživajo jodirane morske soli ali morske zelenjave, lahko pride do pomanjkanja joda.
Če se nosečnica odloči za vegetarijansko prehranjevanje je priporočljivo, da se o tem posvetuje s svojim ginekologom.