“Zakaj spet ravnotežje?”

“Ali res moramo tudi danes izvajati vaje?”

“Ali jih ne bi raje naslednjič?”

To so vprašanja, ki jih redno slišimo na vadbenih urah – še posebej takrat, ko se na urniku ponovno pojavijo vaje za ravnotežje.

Velikokrat te vaje veljajo za dolgočasne ali nepotrebne, vendar je njihova vloga v procesu ohranjanja funkcionalne samostojnosti in preprečevanja poškodb izjemno pomembna – še posebej pri starejših, kroničnih bolnikih in posameznikih z osteoporozo.

Ravnotežje ni samoumevna sposobnost – je kompleksna motorična funkcija, ki se brez ustrezne stimulacije in vadbe začne slabšati.

V starosti to vodi v povečano tveganje za padce, zlome in zmanjšano samostojnost.

Kaj je ravnotežje in zakaj ga vadimo?

Ravnotežje je sposobnost telesa, da vzdržuje stabilnost tako v mirovanju kot v gibanju, kljub notranjim ali zunanjim motnjam.

Ravnotežje je torej rezultat nenehnega sodelovanja živčno-mišičnega sistema in sposobnosti hitrega prilagajanja na spremembe v okolju. Ko te sposobnosti oslabijo (zaradi staranja, bolezni ali neaktivnosti), se poveča možnost za izgubo stabilnosti in padce.

Pomembno je razumeti, da ravnotežja ne vzpostavljamo, temveč ga ves čas lovimo – z majhnimi, komaj zaznavnimi popravki telesne drže. In prav zato mora biti vadba ravnotežja prilagojena posamezniku in postopno stopnjevana glede na njegovo stanje.

Zakaj so vaje ravnotežja še posebej pomembne?

Pri starejših osebah in pri bolnikih z osteoporozo je ohranjanje ravnotežja neposredno povezano z zmanjšanjem tveganja za:

• padce in poškodbe (35–45 % manjša pojavnost),
• zlome (zlasti kolka, vretenc, zapestja),
• funkcionalno odvisnost

Poleg tega vaje ravnotežja:

• izboljšujejo reakcijski čas in propriocepcijo,
• krepijo stabilizacijske mišice trupa in spodnjih okončin,
• izboljšujejo gibalno učinkovitost in varnost pri vsakodnevnih opravilih.

Kako naj poteka vadba ravnotežja?

Pri izvajanju vaj ravnotežja so strokovni nadzor, pravilna izvedba in varnost ključnega pomena. Vadbo vedno izvajamo:

• na varni in stabilni podlagi (nedrseča podlaga, po možnosti blizu opore),
• v prisotnosti terapevta ali vaditelja, ki lahko po potrebi prepreči padec,
• z izborom vaj, ki so prilagojene gibalnim sposobnostim posameznika.

Priporoča se:

• izvajanje vaj vsaj 2-krat tedensko,
• po 10–20 minut, odvisno od posameznikove pripravljenosti,
• postopno povečevanje zahtevnosti (manj opore, zapiranje oči, uporaba mehke podlage ipd.).

Vadba ravnotežja je pogosto spregledan, a ključen element gibalne pismenosti, še posebej v kasnejših življenjskih obdobjih in pri kroničnih stanjih, kot je osteoporoza.

Ne gre le za preventivo pred padci. Gre za ohranjanje samostojnosti, samozavesti in kakovosti življenja.

Vaje so preproste, varne in učinkovite a le, če jih izvajamo redno in pod strokovnim nadzorom.