V zadnjih desetletjih opažamo porast sladkorne bolezni v nosečnosti, kar je povezano z dvema ključnima trendoma: ženske se odločajo za materinstvo v kasnejšem življenjskem obdobju, hkrati pa se sladkorna bolezen tipa 2 pojavlja že pri mlajših odraslih.

Nosečniška sladkorna bolezen (gestacijski diabetes mellitus – GDM) je presnovna motnja, pri kateri pride do povišanja glukoze v krvi, prvič odkrite med nosečnostjo. O njej govorimo, kadar je glukoza na tešče ≥ 5,1 mmol/l. Pojavi se v približno 7–17 % vseh nosečnosti.

Tveganje za pojav GDM je večje pri ženskah s prekomerno telesno maso, družinsko anamnezo sladkorne bolezni, sindromom policističnih jajčnikov, pri nosečnicah starejših od 30 let in pri tistih, ki so v pretekli nosečnosti že imele nosečniško sladkorno bolezen. Pomembno je vedeti, da imajo ženske z GDM po porodu znatno večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, zato zahtevajo dolgoročno spremljanje in preventivne ukrepe tudi po nosečnosti.

Nezdravljena ali slabo urejena sladkorna bolezen v nosečnosti lahko povzroči resne zaplete – pri materi (preeklampsija, prekomerno pridobivanje teže, porodni zapleti) in pri plodu (makrosomija, hipoglikemija po rojstvu, dihalna stiska, povečano tveganje za debelost in presnovne motnje v kasnejšem življenju). Zato je zgodnje odkrivanje in celostna obravnava ključnega pomena.

Vloga telesne vadbe pri uravnavanju glukoze

Telesna aktivnost je poleg prehranske obravnave temeljni ukrep pri obvladovanju nosečniške sladkorne bolezni. Njeno delovanje na presnovo glukoze je neposredno in večplastno:

1. Povečanje porabe glukoze v mišicah – Med vadbo mišične celice za energijo uporabljajo glukozo iz krvi, kar znižuje njeno koncentracijo.
2. Izboljšanje občutljivosti na inzulin – Redna vadba poveča inzulinsko resistenco
3. Uravnavanje telesne mase – Vadba preprečuje pretirano pridobivanje telesne teže v nosečnosti, s tem pa tudi poslabšanje inzulinske rezistence.
4. Znižanje glikiranega hemoglobina (HbA1c) – Redno gibanje vpliva na dolgoročno uravnavo glikemije, kar se odraža v nižjih vrednostih HbA1c in manjšem tveganju za zaplete.

Vadba naj bo prilagojena trajanju nosečnosti, telesni pripravljenosti in morebitnim spremljajočim težavam. Priporočajo se zmerno intenzivne aktivnosti, kot so hoja, plavanje, itd.

Najbolj pa se svetuje, da se vsaka bodoča mamica priključi vadbi, ki je prilagojena za čas nosečnosti.

Skupinske vadbe za nosečnice v Centru Kinesis so namenjene krepitvi mišic medeničnega dna, učenju korektivnih vaj za držo in mentalni pripravi na porod.

Nosečniška sladkorna bolezen je pogost in pomemben zdravstveni izziv, ki zahteva celostno obravnavo in aktivno sodelovanje nosečnice. Telesna vadba je poleg ustrezne prehrane eden najučinkovitejših naravnih načinov za uravnavanje krvnega sladkorja, saj neposredno izboljšuje presnovo glukoze, zmanjšuje inzulinsko rezistenco in prispeva k optimalnemu razvoju ploda.

Z redno, varno in prilagojeno telesno aktivnostjo se zmanjšajo zapleti v nosečnosti, izboljša počutje bodoče mamice in podaljša obdobje brez presnovnih bolezni po porodu.